Specifične pogodbe stvarnega prava

Pogodba o preužitku
Pogodba o preužitku je urejena v VII. poglavju Obligacijskega zakonika. S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar - preživljanec) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika – preživljalca) prenesla lastninsko pravico na vsem ali delu premoženja, ki ga ima v lasti v trenutku sklenitve pogodbe, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti periodično nudil določene dajatve in storitve.
Predmet pogodbe so prvenstveno nepremičnine, lahko pa tudi premičnine, ki so potrebne za rabo in uživanje teh nepremičnin in pa premoženjske pravice. Prevzemnik pridobi lastninsko pravico na premoženju preužitkarja takoj s sklenitvijo pogodbe pri premičninah in premoženjskih pravicah oziroma z vpisom v zemljiško knjigo pri nepremičninah.
Glavne značilnosti pogodbe?

• Premoženje preide ob sklenitvi pogodbe oz. z vpisom v zemljiško knjigo;
• preužitkarjeve pravice so varovane z vpisom stvarnega bremena v zemljiško knjigo;
• prevzemnik se preužitkarju zaveže nuditi določene dajatve in storitve do smrti slednjega;
• preužitkar razpolaga s svojim trenutnim premoženjem;
• pogodba mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, sicer je nična.

Izročilna pogodba
Pogosto je za prenos kmetije uporabljena pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba. Izročilna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku. Z izročilno pogodbo se izročitelj (trenutni lastnik kmetije oziroma kmetijskih zemljišč) zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem.
Večkrat se pojavi interes lastnika kmetije, da že za čas svojega življenja uredi nasledstvo svojih kmetijskih zemljišč.
Predmet izročitve in razdelitve je lahko celota ali samo del sedanjega izročiteljeva premoženja, zato bi posledično v zapuščino spadalo premoženje, ki ni bilo razdeljeno in premoženje, ki je bilo pridobljeno kasneje.
Ob izročitvi in razdelitvi premoženja si izročitelj lahko zase, za zakonca ali koga drugega pridrži pravico užitka izročenega premoženja, dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.
Stranke izročilne pogodbe so torej lahko le fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na medsebojno oddaljenost, pri čemer mora biti izročevalec prednik, prevzemniki pa potomci. Eden izmed prevzemnikov je lahko tudi izročiteljev zakonec oziroma zunajzakonski partner. Pri tem je pomembno, da se pogodbo, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili sicer po zakonu poklicani, da po izročitelju dedujejo. V primeru, da se kakšen od potomcev ne strinja z izročitvijo premoženja, ali da se izročitelju po izročitvi rodi otrok, se izročeno premoženje šteje za darilo.
Predpostavke za veljavnost pogodbe

• sorodstveno razmerje v ravni vrsti (potomci in zakonec oziroma zunajzakonski partner);
• soglasje ostalih potomcev - zakonitih dedičev;
• izročitelj razpolaga s svojim trenutnim premoženjem.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v VI. poglavju Obligacijskega zakonika. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se en pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika, drugi pogodbenik (preživljanec) pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja. Premoženje s katerim preživljanec razpolaga lahko predstavljajo nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za njihovo rabo ter tudi druge premičnine ali premoženjske pravice. Pomembno je poudariti, da je izročitev premoženja odložena do preživljančeve smrti, kar pomeni, da preživljavec pridobi lastninsko pravico na premoženju preživljanca šele z njegovo smrtjo.
Glavne značilnosti pogodbe?

• Za stranke pogodbe ni nujno, da so v sorodstvenem razmerju;
• soglasje ostalih potomcev – zakonitih dedičev ni potrebno;
• premoženje preide ob smrti preživljanca;
• preživljavec se zaveže preživljati preživljanca do smrti slednjega;
• preživljanec razpolaga s svojim trenutnim premoženjem;